V tem prispevku bomo obravnavali razliko med nasičenimi in nenasičenimi maščobnimi kislinami ter njihovo delovanje.


Trigliceridi, vrsta lipidov, so sestavljeni iz glicerola in maščobnih kislin. Maščobne kisline imajo molekularno strukturo z vodikom, vezanim na ogljikovo verigo, in se delijo na nasičene in nenasičene maščobne kisline glede na to, kako so ogljiki v ogljikovi verigi vezani drug na drugega.

Pri nasičenih maščobnih kislinah je oblika vezave ogljika enojna vez med vsemi povezanimi ogljiki, pri čemer sta na vsak ogljik vezana dva vodika. Ta oblika vezi daje molekuli maščobne kisline ravno obliko, kar omogoča, da so sosednje molekule maščobnih kislin tesno povezane, zaradi česar je med molekulami maščobnih kislin velika medmolekulska privlačnost, ki molekule maščobnih kislin drži skupaj. Za sprostitev te privlačnosti je potrebno veliko toplotne energije. Maščobe, ki vsebujejo te maščobne kisline, imajo zato visoko tališče in so pri sobni temperaturi trdne snovi. Te molekule maščobnih kislin imajo v svojih ogljikovih verigah tudi dovolj vezanega vodika, da je vodik v molekulah nasičen, zato jih imenujemo nasičene maščobne kisline, maščobe, ki jih vsebujejo, pa nasičene maščobe.

Za vezavo ogljika v nenasičenih maščobnih kislinah so značilne enojne vezi med povezanimi ogljikovimi pari in dvojne vezi v nekaterih ogljikovih parih, pri čemer imajo ogljikovi pari v dvojnih vezeh za razliko od enojno vezanih ogljikovih parov vezan samo en vodik. V naravi ima večina nenasičenih maščobnih kislin vodikove na dvojno vezanih ogljikovih parih povezane v isti smeri, zaradi česar je molekula maščobne kisline na mestu, kjer se pojavi dvojna vez ogljikov, videti kot upognjena. Kadar je dvojnih vezi več, je tudi upogibov več, zaradi te oblike pa so sosednje molekule maščobnih kislin relativno oddaljene druga od druge, kar povzroča majhen medmolekulski privlak. Maščobe, ki vsebujejo te maščobne kisline, imajo nizko tališče in pri sobni temperaturi obstajajo kot tekočine; večje kot je število dvojnih ogljikovih vezi, nižje je tališče. Zaradi tega se molekule teh maščobnih kislin imenujejo nenasičene maščobne kisline, ker je vodik v molekuli nenasičen zaradi dvojnih ogljikovih vezi, maščobe, ki vsebujejo te maščobne kisline, pa se imenujejo nenasičene maščobe.

Nasičene maščobe se nalagajo okoli telesnih organov, da jih zaščitijo in shranijo v telesu, kjer se pretvorijo v energijo in porabijo za kurjenje kalorij. Vendar je znano, da se holesterol, ko se te maščobe vežejo na beljakovine z nizko gostoto, kopiči v krvnih žilah, ovira pretok krvi in povečuje tlak v žilah, kar vodi v bolezni srca in ožilja. Živalske maščobe, kot so svinjska mast, palmovo olje, kokosovo olje in maslo, so primeri nasičenih maščob, ki se ob dolgotrajnem uživanju presežkov kopičijo podkožno in v organih ter povzročajo debelost.

Nenasičene maščobe pomagajo sestavljati celične membrane živali. Povečujejo prepustnost celičnih membran, kar telesu omogoča lažje izločanje odpadkov in absorpcijo hranilnih snovi. Pomagajo tudi pri raztapljanju holesterolnih delcev na stenah krvnih žil, kar omogoča boljšo prekrvavitev. So tudi eden od gradnikov možganov in živčnega tkiva, dolgotrajno pomanjkanje pa je povezano z zmanjšanjem kognitivnih funkcij, učnih sposobnosti in vidnih funkcij. Viri nenasičenih maščob so ribje olje, rastlinska olja, kot sta olivno olje in olje perile, ter maščobe iz oreščkov, kot so arašidi.